Pravijo da ko enkrat obkrožiš svet, se v svojem prejšnjem domu ne počutiš več doma. Prav tako je bilo z menoj in julija 2004 sem nabasal nahrbtnik z obleko, pograbil lopato in se z vlakom iz Ljubljane odpeljal na Primorsko v Zazid, kjer sem leto prej kupil hišo.

Pravijo tudi da velikokrat veliko popotovanje podoživljaš kasneje v življenju. Prav tako je bilo tudi z menoj in ko sem vrtel lopato na mešalcu ali pa fugiral neskončno dolg zid kamenja, sem bil z mislimi na kolesu tam nekje v ameriških puščavah, kjer se mi je prvič utrnila ideja da pa bi morda odprl hostel na Primorskem, ko se vrnem domov. Tako se še danes v meni čas prepleta in si ne sledi logično – včasih sem nekje daleč, čeprav sem tukaj in ko sem v resnici v tujih krajih sem z mislimi doma.

Ker je pri nas nemogoče dobiti evropska sredstva če nimaš vez in poznanstev, sem prodal stanovanje, ki mi ga je oče zapustil in se še bolj vneto lotil obnove starih kamnitih zidov, ki jedo denar z veliko žlico in leta 2007 je bil hostel odprt.

Kupi kamna v katere ni nihče verjel so oživeli, ideje prenesene iz daljne Avstralije in Nove Zelandije so postale resnične in Primorska je dobila prvi pravi hostel v privatni lasti. In ni minilo dosti časa ko so gosti odkrili še eno od Boga pozabljeno vasico. In ker je pri nas lepo so se vedno znova vračali in Kraški rob ter hostel priporočili še znancem in prijateljem.

Leta 2010 sem spoznal Tino, ki je bila že od samega začetka punca za oženit in ko sem v Kinder jajčku našel prstan, sem jo takoj zaprosil za roko. Sprejela je in že naslednje leto sva se poročila in rodil se nama je sin Tomaž, dve leti kasneje pa še hčerka Lucija.

Tudi hostel se je v tem času pomnožil in iz ene enote sta nastali dve. In druga enota je še lepša kot prva na svoj grajski način, sicer pa fotografije povedo vse, še lepše pa je v resnici. Hostel ogrevajo kamini, katerih plamen ob večerih nadomešča televizijo.

Tu v Zazidu nam gost ni nekaj samoumevnega. Za vsakega gosta se potrudimo maksimalno, ne glede na njegov finančni položaj. S Tino skrbiva, da so naši gostje zadovoljni z nastanitvijo in da imajo vse kar potrebujejo. Dobrodošli!

Zazid

Pod Kraškim Robom se nahaja vasica Zazid, ki je v zgodovinskih virih zapisan kot Xaxid ali Villa dei sassi (it. Kamnita vas) in leži 387 metrov nad morjem ter  šteje 75 prebivalcev.

Zazid  je znan  po istrsko-kraški arhitekturi. Nekatere hiše krasijo znameniti portoni (vhodi v dvorišče), baladurji (balkoni), in jerte (okenski okvirji). Sredi vasi stoji nekdaj obzidna cerkvica Sv. Martina, kateremu v čast vsako leto priredijo vaško martinovanje (povorka od hiše do hiše z brezplačno hrano ter pijačo). Vaški praznik je prvo nedeljo v septembru, na ta dan naj bi nekoč imeli vaški semenj. Danes prvi konec tedna v septembru vaščani priredijo vaško šagro in nogometni turnir.

Vas predstavlja pomembno izhodiščno točko za številne pohode. Vrh Lipnik  (804 m.n.v.) je pretežno travnat,  posut z vrtačami in redkim grmovjem. Ponuja razgled čez Kraški rob in Slovensko Istro, Tržaški zaliv in celo na Alpe ob lepem vremenu.

Kraški rob

Označuje apnenčasto skalno verigo, ki predstavlja naravno mejo med flišnim območjem Istre z zmerno mediteranskim podnebjem in višjim kraškim območjem, kjer se že čuti vpliv celinskega podnebja Slovenije.  Razteza se 20 km v dolžino in 2,5 km v širino vse od Socerba (na meji z Italijo) do vasi Mlini (na meji s Hrvaško).